Gozd Panovec
Mesto
Nova Gorica je eno redkih mest v Sloveniji, ki se lahko ponaša s tako zanimivim, ohranjenim in nenazadnje velikim gozdnim kompleksom številnimi domačimi in tujimi drevesnimi vrstami v neposredni bližini mesta.
Gozd Panovec leži med Kromberkom in Rožno dolino ob samem robu mesta Nova Gorica. Ravno neposredna bližina mesta, primerna razgibanost in prepredenost gozda s potmi privabljajo v gozd ogromno število obiskovalcev v vseh letnih časih. V tem kompleksu se srečujejo ljubitelji miru in narave, rekreativci, kolesarji, jahači,
sprehajalci, gobarji, raziskovalci.
Do smrti zadnjega goriškega grofa, leta 1500, je bil gozd last goriških grofov, nato pa je prišel po fevdalni zakonodaji v last Habsburške dinastije.
Prve zapise o Panovcu najdemo v sodnih aktih iz leta 1470. Pod Habsburžani je bil Panovec deležen posebne skrbi, saj je z njim upravljal gozdarski urad v Gorici pod neposrednim vodstvom cesarske hiše. Glede koriščenja lesa so pogosto nastajali spori med goriškimi plemenitaši in oskrbnikom, tako da je zabeleženih kar več posredovanj iz tedanjih najvišjih dunajskih služb. Gozd je ohranil svojo neokrnjenost tudi po letu 1785, ko je bilo urejeno vprašanje lastnine (kataster). Po odpravi fevdalnih lastninskih odnosov je postal državna last (erar), kar je še danes. Potrebo po strokovnem posegu v Panovec je sredi 19. stoletja uvidel že gozdar Jožef Ressel, ki ga poznamo kot izumitelja ladijskega vijaka in mnogih drugih izumov in načrtov (kmetijski stroji, cestno omrežje, gozdnogospodarski načrti.
Svojo izvirno podobo je Panovec v dobri meri izgubil med prvo svetovno vojno, saj je preko njega skoraj dve leti tekla prva bojna linija tedanje pozicijske vojne. Tudi druga svetovna vojna je pustila težke posledice, zlasti v dneh, ko ni bilo nobenega nadzora (ob kapitulaciji Italije). Tedaj je namreč marsikdo izrabil priliko in zlasti ob poteh sekal brez nobenega nadzora.
Bližina upravnega centra Gorica je vplivala na strokovno udejstvovanje v Panovcu, saj so si sledile nastavitve raznih poskusnih ploskev že od prve uveljavitve gozdarstva kot stroke v zadnji tretjini prejšnjega stoletja, ko je bilo v ospredju zasajanje raznih tujih drevesnih vrst, tako da lahko danes v Panovcu dobimo tako mediteranske kakor tudi montanske drevesne vrste. V tem gozdu pa ima dom tudi živalski svet, ki prav v grmovju in ovijalkah najdejo svoje kritje, v posušenem starem deblu svoje gnezdo.
Mestni gozd Panovec.pdf
Informacije: Zavod za gozdove Slovenije, 05 30 240 90
Gozd PanovecBurbonkeReka SočaSabotinLijakNaravni most SkoznoTrnovski gozdVelika ledena jama v ParadaniRafutski park
Facebook
