Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Kultura in narava

Burbonke

Maja leta 2004 je bila na nekdanjem samostanskem vrtu ob južni fasadi samostanskega zidu na Kostanjevici pri Novi Gorici odprta zbirka vrtnic iz skupine burbonk. Zbirka je z 49 sortami ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic burbonk na svetu.

Samostan Kostanjevica

V neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici, se nahaja cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kapeli, kot temu kraju pravijo domačini, stoji staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Na Kostanjevico radi zahajajo verniki in turisti iz Nove Gorice in Gorice (Italija). Za Kostanjevico že 200 let skrbijo očetje frančiškani. Je duhovno središče, spomenik sakralne umetnosti ter zgodovinski in kulturni spomenik (grobnica Burbonov in samostanska knjižnica). Po vojni je bil tu sedež apostolskega administratorja. 

Bevkov trg

Osrednji mestni trg, ki nosi ime po Francetu Bevku, je bil obnovljen v letu 2014. Odprte javne površine ponujajo prostor za izvajanje različnih aktivnosti, in ustvarjanje urejenega skupnega življenjskega prostora, namenjenega srečevanju in druženju. 

 

Trg Edvarda Kardelja

Trg Edvarda Kardelja je dejansko travnik ob stičišču Kidričeve ulice in Ulice tolminskih puntarjev, ki ga na severni strani zapira občinska palača, na vzhodni pa gledališče in knjižnica. Je idealen prostor za večje prireditve, tako shode kot koncerte.

 

Mestni park Borov gozdiček

Mestni park Borov gozdiček, edinstven biotop sredi mesta Nova Gorica, je nastal na območju zadnjih ostankov nekdanjih glinokopov. Tla zadržujejo vodo, ki privablja žabe in ptice, tudi selivke.

Občinska palača

Občinska stavba je bila zgrajena leta 1950 po idejnem projektu arhitekta Vinka Glanza.

Spomenik graditeljem Nove Gorice

S spomenikom graditeljem Nove Gorice se je mesto leta 2008 poklonilo vsem prostovoljcem, ki so gradili Novo Gorico.

Aleja slavnih mož

Erjavčeva ulica z Alejo slavnih mož je ena najstarejših mestnih ulic v Novi Gorici. Povezovala je nastajajoče mesto z železniško postajo. Ulica se nadaljuje v goriško Ulico sv. Gabrijela (Via San Gabriele). S tem so prvi projektanti mesta Nove Gorice umeščali zamisel o neposredni povezavi obeh mest, Nove Gorice in Gorice (Italija), ko bi bila 'začasna meja' ukinjena. Do konca leta 2007, ko je Slovenija prišla v schengensko območje, je bil mejni prehod zaprt za motorna vozila. Danes, ko je prehod prost tako za pešce, kolesarje in sprehajalce kot tudi za avtomobile, dobiva Erjavčeva ulica svoj pravi pomen povezovalke obeh mest.

Železniška postaja Nova Gorica

Najstarejša javna stavba v mestu je prav železniška postaja. To je nekdanji severni goriški kolodvor ali svetogorska železniška postaja, zgrajena v secesijskem slogu sočasno z bohinjsko železniško progo (1906).

Trg Evrope

Mestni upravi občin Gorica in Nova Gorica sta se odločili, da bosta vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili na prav poseben način, ne z običajnim obeležjem ali spomenikom, temveč z novim skupnim mestnim trgom pred železniško postajo v Novi Gorici.

Muzejska zbirka Kolodvor - Državna meja na Goriškem od 1945 do 2004

V dvajsetem stoletju so prebivalci Goriške večkrat menjali državo, kot si kupili novo obleko, predvsem pa je meja zarezala v prostor, ki so ga prej vedno čutili za svojega. Poleg tega to ni bila navadna meja, ampak ločnica med Vzhodom in Zahodom, varovana z bodečo žico. Železniška postaja je nehote postala nemi glasnik rojevanja nove družbe: na streho so ji navlekli veliko rdečo zvezdo in občasno dodajali napise: Mi gradimo socializem ali Živelo bratstvo in edinstvo naših narodov. Zvezda je danes eden od eksponatov muzejske zbirke, ki nam s sliko, predmeti in besedo predstavlja dogajanje ob meji od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije in njene vključitve v Evropsko skupnost. 

Kostanjeviški tunel

Tik ob meji pod gričem Kostanjevica potekata vzporedno dva železniška predora, eden služi železniškemu prometu, medtem ko je drugi namenjen sprehajalcem, kolesarjem in rekreativcem. Notranjost slednjega je okrašena z umetniško instalacijo - marjetice, narejene iz plastenk. 

 

Kidričeva ulica

Osrednjo ulico v Novi Gorici so graditelji gradili kot mestno magistralo, ob kateri se bo razvilo mestno središče. Tu je bila zgrajena občinska palača ter drugi pomembni objekti mestotvornega značaja: banka, pošta, zavarovalnica, avtobusna postaja, trgovine, hotel, sodišče, na južnem koncu ulice pa stanovanjski bloki. 

Rusjanov trg

Najmlajši trg v mestu, urejen leta 2014 istočasno s prenovo Bevkovega trga - mestnega središča.  

 

Spomenik Edvardu Rusjanu

11. septembra 1960 so v Novi Gorici odkrili spomenik Edvardu Rusjanu, prvemu pilotu slovenskega porekla.

Gozd Panovec

Mesto Nova Gorica je eno redkih mest v Sloveniji, ki se lahko ponaša s tako zanimivim, ohranjenim in nenazadnje velikim gozdnim kompleksom s številnimi domačimi in tujimi drevesnimi vrstami v neposredni bližini mesta.

Park Rafut

Park Rafut je bil zasajen v drugi polovici 19. stoletja na površini 3 ha. V njem rastejo številna redka drevesa in grmi. Zaradi ugodnih talnih in klimatskih razmer se je tu razraslo več izjemno lepih eksotičnih rastlin, kakršnih drugod po Sloveniji ne najdemo. Tu na primer najdemo izredne primerke cipres, sekvoj, edinstvene primerke kamelije, hrasta plutovca, kafrovca in druge.

Židovsko pokopališče

V Sloveniji lahko zasledimo le nekaj kulturne dediščine povezane z Židi in sicer so to večinoma pokopališča oziroma nagrobniki s hebrejskimi napisi.

Cerkev Kristusa Odrešenika - Konkatedrala

Cerkev Kristusa Odrešenika, ki je bila zgrajena leta 1982 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika, je leta 2004 postala prva konkatedrala v Sloveniji. Cerkev stoji ob mestni vpadnici, ki vodi proti Solkanu. Lepoto in monumentalnost pokaže šele njena notranjost, ki je opremljena z leseno plastiko Kristusa in križevega pota, ki je delo slikarja Staneta Jarma. 

Sabotin

Hrib Sabotin (608 m) leži na stiku predalpskega, submediteranskega in dinarskega območja. Proti jugu gleda na Novo Gorico, zahodu na Brda, vzhodu na Sveto Goro in Trnovsko Banjško planoto ter zre proti severu na Alpe.

Parkovni spomenik posvečen Svetozaru Boroeviću

Na Prevalu nad Novo Gorico leži park posvečen Svetozaru Boroeviću.

Reka Soča

Reka Soča ima zaradi naravne lepote, ohranjenosti in zgodovinskih okoliščin v zavesti Slovencev poseben pomen in vrednost.

Lijak

Lijak je nestalen močan kraški izvir istoimenskega potoka pod strmim robom Trnovskega gozda. K izviru pridemo, če se iz Lok odpravimo pod vinogradi proti Šmihelu. Ime je dobil po lijakasto oblikovanih strmih, mestoma prepadnih stenah zatrepa.

Skozno - naravni most

Nad Lijakom predira skalni pomol naravni most Skozno. 

Trnovski gozd

Trnovski gozd je s sosednjimi Banjšicami najseverozahodnejši odrastek mogočnega Dinarskega gorovja. Planinski svet Trnovskega gozda je kraški, brez tekoče vode na površju in razčlenjen z zaprtimi globelmi, kuclji, griči in hribi, jamami, brezni in drobnimi kraškimi oblikami: škrapljami, žlebiči, škavnicami in podobnim.

Velika ledena jama v Paradani

Med kraškimi pojavi so posebej pomembne jame z večnim ledom in snegom. Zaradi klasičnega opisa (locus classicus) rastlinskega obrata v vzhodnem delu je 385 m globoka in 1550 m dolga Velika ledena jama v Paradani svetovno znana.

Čepovanski dol

Čepovanski dol ali Čepovanska dolina je ena največjih in najlepše ohranjenih suhih dolin v Sloveniji. Podobnih suhih dolin v svetu ni veliko.  Dolino, ki je 300-400 m globoka, je pred davnimi časi izdolbla reka, ki je pritekla iz Julijskih Alp in šla naprej v smeri morja. Na obeh straneh se dvigujejo strma pobočja – vzhodno Trnovska planota, zahodno pa Banjška. 

Banjška planota

Če ste se prvič odločili za ogled Banjške planote ali pa tudi če ste bili na planoti že večkrat, ste spoznali, da je tu zgoraj vse drugače. Prišli ste na visoko kraško planoto, ki jo na severu omejuje Idrijca, na zahodu smaragdna reka Soča, na vzhodu pa dolina reke, ki je ni več.

Zaloški bajer

Zaloški bajer je ostanek stare struge reke Vipave pri Zaloščah v Vipavski dolini. Zaradi regulacije reke Vipave in melioracije Vipavske doline, so taki ostanki prvotne struge še zadnje zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, ki so bile nekoč v Vipavski dolini pogoste.

Goriški muzej

Goriški muzej je po svoji usmeritvi pokrajinskega in splošnega značaja. Deluje na območju petnajstih primorskih občin. Zaradi obmejne lege muzej s posamičnimi projekti sodeluje tudi s slovensko manjšino v Italiji. 
 

Grad Kromberk

Grad Kromberk zavzema dominanten položaj nad istoimenskim naseljem, postavljen pa je na nadmorski višini 116 m. V tlorisu je tipična renesančna stavba, sestavljena iz osrednjega poslopja skoraj kvadratnega tlorisa, ki ima na vogalih štiri stolpe. V sedanji obliki je bil grad Kromberk zgrajen v začetku 17. stoletja, po zgledu severnoitalijanske arhitekture 16. stoletja. V obeh svetovnih vojnah je bila gradu povzročena velika materialna škoda, tako da se od nekdanje opreme v njem ni ohranilo skoraj nič. Nekdanji lastnik grof Viljem Coronini-Cronberg iz Gorice, ga je moral obnavljati kar dvakrat - po prvi in po drugi svetovni vojni. 

Vila Bartolomei

Pod vplivom meščanske arhitekture v bližnji Gorici je v Solkanu nastalo več premožnejših hiš z urejenimi fasadami in več vil s parki. Vila Bartolomei je podeželski dvorec goriške meščanske družine, ki je tu občasno bivala do 2. svetovne vojne. Po razlastitvi je povojna oblast vilo namenila tajni policiji UDBI, tu so bili tudi novogoriški zapori. 

Solkanski most

Solkanski most je znamenit ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice - Nova Gorica. Most ima najdaljši kamniti lok na svetu in najdaljši kamniti lok med železniškimi mostovi. Za glavni lok so porabili 4.533 natančno obdelanih kamnov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini.

Sveta Gora

Sveta Gora je pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten razgled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske Alpe in Dolomite.

Marijanski muzej na Sveti Gori

V okviru romarskega svetišča na Sveti Gori je Goriški muzej leta 1996 v samostanskih prostorih pripravil muzejsko zbirko sakralnega značaja, ki je dobila ime Marijanski muzej.

Mali muzej kovaštva

Na vzhodnem delu Banjške planote, tik nad Čepovansko dolino se v dolgem pasu razprostira vas Lokovec.

Dediščina prve svetovne vojne

Škarbijel (646 m), Skalnica – Sveta Gora (681m) in Sabotin (609 m) je trojček hribov nad Novo Gorico, ki sicer ne sodijo v zgodovino alpinizma, vendar so tisoči umrli, da bi osvojili te vrhove. Potem ko je Italija 23. maja 1915 napovedala Avstro-Ogrski vojno, se je slednja umaknila z meje v ravnini in utrdila obrambne položaje na vrhovih nad Sočo – začela se je soška fronta, med katero so enajst bitk sprožili Italijani, dvanajsto, s prebojem pri Kobaridu, pa združene enote avstroogrske in nemške armade. Na te vrhove, ki so danes priljubljene izletniške točke, vodijo številne poti. Nekatere so speljane po nekdanjih jarkih in skozi kaverne, zato je, poleg pohodnih čevljev, priporočljiva primerna oprema (čelada, naglavna svetilka).

Sabotin Park Miru

Sabotin je zaradi svojih naravnih in zgodovinskih zanimivosti pomembna izletniška točka Goriške. S čezmejnim sodelovanjem je postal Sabotin Park miru.

Vojni muzej Solkan - Soška fronta 1915-1917

Vojni muzej Solkan je zasebna muzejska zbirka predmetov iz časa prve svetovne vojne, soške fronte. Ukvarjajo se s proučevanjem in ohranjanjem zapuščine prve svetovne vojne na naših tleh. Zbirka ni zaprtega tipa, temveč je odprta za javnost in kot taka služi kot spomin in opomin na grozodejstva prve svetovne vojne.

Stara solkanska mizarska delavnica

Mojstrovine solkanskih mizarjev so bile nekoč znane daleč naokoli. Žal, so časi, ko je skoraj vsaka hiša v Solkanu imela mizarja, že davno mimo. Na staro obrt danes v Solkanu spominjajo Mizarska ulica, obeležje solkanskim mizarjem in razstavljena stara solkanska mizarska delavnica.

Spomenik in grobnica iz NOB na Trnovem

Spomenik z grobnico je lociran na hribu Kobilnik pri Trnovem nad Novo Gorico.

Mihajlo - narodni heroj Azerbajdžana

Na čepovanskem pokopališču počiva Mehdi Husejnzade – Mihajlo (1919-1944), azerbajdžanski narodni heroj.

Grad Ozeljan

Vila se nahaja v središču naselja Ozeljan. S svojim severozahodnim delom se naslanja na cerkev, ob vzhodnem delu pa ima prizidan kamin. Sestavni del vile je plato na njeni južni strani in njemu priključen grajski park. 

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Vitovljah

Romarska cerkev na Vitovljah je posvečena Materi Božji oz. sv. Duhu.

Aleksandrinke

Aleksandrinke so poimenovali žene in dekleta z Goriške, ki so odhajale iskat delo v Egipt, največkrat v Aleksandrijo. S svojim odhodom so preprečile propad marsikaterega posestva goriških in vipavskih vasi ter rešile ogromno družin. Zaposlovanje v Egiptu se je začelo že konec 19. stoletja in se po 1. svetovni vojni še povečalo. Žene so v Egiptu služile kot varuške, dojilje, guvernante, kuharice, šivilje, sobarice, spremljevalke,...

Grad Rihemberk

Mesto, na katerem so grad Rihemberk pozidali, se ponaša s prastaro naselitveno kontinuiteto. Arheologi so tu naleteli na sledove železnodobnega gradišča, ob njegovem vznožju pa so našli tudi rimsko keramiko.

Vodnjaki in kali

Na Goriškem so številni vodnjaki in kali, ki govorijo o nekdanjem življenju in časih, ko ni bilo še speljanih vodovodnih cevi do vsake hiše. Vasi skrivajo v svojih ulicah sto in več let stare vire vode, kateri so bili za ljudi in živali življenjskega pomena. Kaj vse se je okoli njih skozi čas dogajalo, čemu vse so bili priča, koliko ljudi je stalo ob njih in koliko ljudi oziroma živali je iz njih vodo pilo, so vprašanja, ki ne bodo nikoli našla odgovorov. Lahko pa postojimo ob njih in se zamislimo…

Mestna galerija Nova Gorica

Mestna galerija Nova Gorica predstavlja osrednje likovno prizorišče na Goriškem.

Galerija Artes

Galerija Artes je s svojo bogato galerijsko dejavnostjo prisotna v goriškem prostoru od 1993. leta

Galerija Frnaža

Med vojnama so na območju Nove Gorice kopali in žgali glino; zadnja ohranjena stavba nekdanje opekarne gosti danes galerijo Frnaža in Dom krajevne skupnosti. 

Galerija Tir

Galerija Tir - Kulturni center Mostovna je namenjena predvsem mlajši generaciji neuveljavljenih umetnic in umetnikov iz lokalnega in tudi širšega okolja.

e-Hiša novogoriška hiša poskusov

e-Hiša je postavljena po vzoru "hands-on" centrov znanosti, kakršne poznamo po svetu in pri nas.

Kulturni dom Nova Gorica

V več kot tridesetih letih obstoja je Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica z vrhunskimi programi na področju glasbe, filma ter vizualne umetnosti dodobra utrdil svojo razpoznavnost.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica nas z odrskim ustvarjanjem spodbuja, da negujemo srčno kulturo in rastemo.

Goriška knjižnica Franceta Bevka

Z gradnjo stavba Goriške knjižnice Franceta Bevka so pričeli oktobra leta 1996 in jo gradili vse do decembra 1999. Odprtje je bilo na dan slovenskega kulturnega praznika in sicer 8. februarja 2000. 

Mostovna

Na robu mesta Nova Gorica leži kulturni center Mostovna, namenjen dejavnosti mladinske kulture v goriškem prostoru.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti že več kot petnajst let spodbuja razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in vsesplošno ustvarjalnost ter s svojimi 59 območnimi izpostavami v vseh predelih Slovenije in zamejstvu skrbi za čim širšo dostopnost tovrstne kulturne produkcije ter s tem za enakopravnejši regionalni razvoj.

Carinarnica

Carinarnica je kulturno in medmestno stičišče za razvoj nevladniške in urbane kulture.

ar©tur