Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Samostan Kostanjevica

V neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici, se nahaja cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kapeli, kot temu kraju pravijo domačini, stoji staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Na Kostanjevico radi zahajajo verniki in turisti iz Nove Gorice in Gorice (Italija). Za Kostanjevico že 200 let skrbijo očetje frančiškani. Je duhovno središče, spomenik sakralne umetnosti ter zgodovinski in kulturni spomenik (grobnica Burbonov in samostanska knjižnica). Po vojni je bil tu sedež apostolskega administratorja. 

Cerkev Marijinega oznanjenja s frančiškanskim samostanom

Kostanjevica ali Kapela je najbolj zahodni del gozdnega rezervata Panovec, kjer sta že od daleč vidna cerkev in frančiškanski samostan. Prvo kapelo (manjšo cerkev), posvečeno Marijinemu oznanjenju, je dal zgraditi grof Matija Thurn v letih 1623−25, bojda v zahvalo, ker mu je papež dovolil poroko s sorodnico. Obenem je sezidal tudi manjši samostan, namenjen skrbnikom cerkve in duhovnim vajam laikov. Tako cerkev kot samostan imata pestro zgodovino, ki jo zaznamujejo širitve, zapiranje, ponovno odprtje, rušenje in gradnja, intrige med meniškimi rodovi, uničenja in reševanja knjižnice, kupovanja in prodaje orgel, oltarjev, zvonov ...

Razcvet Kostanjevice je za desetletje prekinil odlok Jožefa II. iz leta 1781, s katerim so bili karmeličani pregnani s Kostanjevice leta 1785. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v upravljanje slovenskim frančiškanom.

Po zadnji obnovi v letih 1924-29 je cerkev vsaj v notranjosti ohranila precejšen del nekdanjega sijaja (poslikave, štukature), le fasada je bila pred tem mnogo bolj baročno razigrana. V središču marmornatega oltarja je podoba Marije z Jezusom v zlatem, z žarki obdanem okviru. Posebnost kostanjeviške cerkve so številne nagrobne plošče, kar kaže navezanost vernikov na ta kraj.

 

Grobnica Burbonov

Kulturno zgodovinsko podobo Kostanjevice označuje tudi grobnica, kjer so pokopani zadnji potomci francoske kraljeve rodbine Burbonov. Ob julijski revoluciji leta 1830 so odstavili kralja Karla X. Burbonskega in ga skupaj z družino pregnali iz Francije. V Gorici so našli zavetišče pri goriškem grofu Coroniniju. Želeli so biti pokopani na Kostanjevici. Tako slovi danes kraj po svetu kot 'Mali St. Denis'. 

V kripti pod oltarjem so v sarkofagih iz nabrežinskega kamna posmrtni ostanki Karla X. (1757−1836), zadnjega kralja Francije in Navare (med leti 1824−30), njegovega sina Ludvika XIX. (1775−84) in vnuka Henrika V. (1820−83), ki nista nikoli vladala, Ludvikove žene Marije Terezije Šarlote (1778−1851), Henrikove sestre parmske vojvodinje Luize Marije Terezije (1819−84) in Henrikove žene Marije Terezije Beatrike Gaetane (1817−86), ki je tudi uresničila poslednjo moževo željo in zadnje člane dinastije zbrala na enem mestu, saj sta le Karel X. in njegov sin umrla v Gorici. Žena Karla X. Marija Terezija Savojska je pokopana v Gradcu. Kripto „straži“ Karlov dvorni minister Pierre Louis Jean Casimir de Blacas, ki mu je sledil v izgnanstvo.

 

Škrabčeva knjižnica

Samostanska knjižnica se imenuje po patru Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu, ki je na Kostanjevici živel več kot 40 let. Ko so frančiškani morali s Svete Gore v Gorico, so na Kostanjevico prenesli tudi bogato svetogorsko knjižnico, ki je hranila dragocene tiske od 16. stoletja dalje. Knjižnica se je pozneje bogatila, saj je na Kostanjevici delovala notranja redovna šola, ki se pa je morala leta 1915 zaradi vojne umakniti v Kamnik. Knjižnica je urejena v dveh večjih sobah v samostanskem traktu in ima okrog 10.000 knjig. Na prvem mestu velja omeniti kakih 30 prvotiskov (inkunabul), med katerimi je najstarejši iz leta 1476. Bogate pa so tudi zbirke od 16. do 19. stoletja. Med njimi je pomembnejša slovnica Adama Bohoriča (1520-92), v latinščini napisane Arcticae horulae succisivae (Zimske urice, 1584), ki ji dodatno vrednost daje avtorjevo posvetilo. Zaradi dragocenosti je knjižnica od leta 1952 zaščitena kot kulturni spomenik.

 

Zbirka Burbonk

Maja leta 2004 je bila na nekdanjem samostanskem vrtu ob južni fasadi samostanskega zidu odprta zbirka vrtnic iz skupine burbonk. Zbirka je ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic burbonk na svetu. Občudujejo jo domačini, pa tudi ljubitelji cvetja in strokovnjaki od drugod. Vrtnica iz grba Mestne občine Nova Gorica v Kostanjeviški zbirki burbonk zažari v mesecu maju v popolni naravni lepoti in bdi nad mestom vrtnic – Novo Gorico.

 

Umetnostni in arhitekturni spomenik

Od leta 1985 pa je celotno območje Kostanjevice (cerkev, samostan, knjižnica in grobnica) razglašeno kot umetnostni in arhitekturni spomenik. Tako predstavlja zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda.


Prireditve

V mesecu maju in juniju vsako leto poteka v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici prireditev Glasba z vrtov svetega Frančiška in v vrtu v okviru Festivala vrtnic ogled burbonk.

 

 

urnik:

vsak dan: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 17.00

nedelja in prazniki: 15.00 - 17.00

Za skupine je obvezna predhodna najava. Škrabčeva knjižnica je na ogled le skupinam po predhodni najavi.


 

vstopnina:

grobnica 2 €

knjižnica 2 €

za šolske skupine grobnica in knjižnica 3 €

 

kontakt:

Samostan Kostanjevica

Škrabčeva 1, p.p.303, 5000 Nova Gorica

t: +386 (0)5 330 77 50

f: +386 (0)5 330 77 51

info@samostan-kostanjevica.si

www.samostan-kostanjevica.si
 

ar©tur