Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Aleja slavnih mož

Erjavčeva ulica z Alejo slavnih mož je ena najstarejših mestnih ulic v Novi Gorici. Povezovala je nastajajoče mesto z železniško postajo. Ulica se nadaljuje v goriško Ulico sv. Gabrijela (Via San Gabriele). S tem so prvi projektanti mesta Nove Gorice umeščali zamisel o neposredni povezavi obeh mest, Nove Gorice in Gorice (Italija), ko bi bila 'začasna meja' ukinjena. Do konca leta 2007, ko je Slovenija prišla v schengensko območje, je bil mejni prehod zaprt za motorna vozila. Danes, ko je prehod prost tako za pešce, kolesarje in sprehajalce kot tudi za avtomobile, dobiva Erjavčeva ulica svoj pravi pomen povezovalke obeh mest.

Ta cesta je nekoč peljala do glavnega mestnega pokopališča, ki je bilo med 1. svetovno vojno uničeno in kasneje prestavljeno več kilometrov južno. Med vojnama so tu kopali in žgali glino; zadnja ohranjena stavba nekdanje Frnaže (opekarne) gosti danes Dom krajevne skupnosti. Ulica se konča v krožišču na osrednji mestni magistrali – Kidričevi ulici.

Erjavčeva ulica je prava aleja spomina. Ob njej se kar vrstijo portretni kipi slavnih Goričanov in drugih ljudi, ki so tu ustvarjali ali pomembno zaznamovali naš prostor, nekaterim drugim pa so namenjeni spomeniki bolj svobodnih oblik. Spomeniki so posvečeni naslednjim ljudem: Pater Stanislav Škrabec (1844–1918), Jože Srebrnič (1884–1944), Milko Kos (1892–1972), Ljubka Šorli (1910-1993), Lojze Bratuž (1902–37), Engelbert Besednjak (1894–1968), Andrej Budal (1889–1972), Anton Velušček – Matevž (1912–44),  Sergej Mašera (1912–41), Josip Vilfan (1878–1955), Henrik Tuma (1858–1935), Alojz Gradnik (1882–1967), Ivan Trinko Zamejski (1864–1954), Karel Lavrič (1818-76), Anton Gregorčič (1852–1925), Andrej Gabršček (1864–1938), Simon Gregorčič (1844–1906), Fran Erjavec (1834–1887) in  Rastislav Delpin Zmago (1920–56).

Vzdolž Erjavčeve ležijo še kipi: devet glav Mirka Bratuše (križišče s Cankarjevo), kamniti krogi Zmaga Posege (1959–2009) pred upravno stavbo HIT, spomenik Edvardu Rusjanu, in obeležje braniteljem slovenske samostojnosti 1990–91 (nasproti Rusjanovega trga), katerega jedro je betonska protitankovska ovira (avtor postavitve: Matej Vinazza).

ar©tur