Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Sveta Gora

Sveta Gora je pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten razgled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske Alpe in Dolomite.

Romarsko središče

Na Sveti Gori je bilo prvo svetišče izpričano že v srednjeveških virih iz let 1368, 1376, 1382 in 1383, več podatkov pa je znanih o drugi svetogorski cerkvi, ki je bila zgrajena v času med 1514 in 1544, torej v letih, v katerih je nastalo izročilo o Marijinih prikazovanjih Urški Ferligoj iz Grgarja. To je spodbudilo številna romanja iz vseh bližnjih dežel.

Bazilika Marijinega vnebovzetja je zgrajena na mestu, kjer se je leta 1539 Marija z Jezusom v naročju prikazala pastirici Urški Ferligoj in ji naročila, naj pove ljudstvu: „Naj mi tukaj hišo sezida in me prosi milosti.“ Uradni krogi Urški niso verjeli in so jo zaprli, vendar se je dvakrat čudežno rešila in po dveh letih priprav so začeli cerkev graditi. Posvečena je bila leta 1544.

 

Bazilika kraljice svetogorske

Svetogorska bazilika iz prve polovice 16. stoletja je pomenila dragocen kulturnozgodovinski spomenik. Zasnovana je bila kot triladijska stavba, v celoti pa je združevala poznogotske in renesančne prvine. Med prvo svetovno vojno, junija 1915, je bila uničena, porušene so bile tudi druge stavbe na vzpetini, samostan, gostišča in prostori za romarje.

Sedanji glavni oltar je iz leta 1932, za njim pa sta pokopana goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej in apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije Mihael Toroš. Od cerkvene opreme je še posebej vredno omeniti barvna okna iz leta 1939, istega leta je cerkev dobila nove kvalitetne orgle, znameniti pa so tudi zvonovi iz leta 1921. Baročni križev pot, naslikan leta 1765, je bil postavljen v cerkev leta 1977.

Ostanek nekdanje svetogorske cerkve iz 14. stoletja je kamnita plošča, vzidana v steno za glavnim oltarjem, levo od vhoda v zimsko kapelo. Tu hranijo poznogotski kip Matere božje z Jezusom, izrezljan v drugi četrtini 16. stoletja.

Sedanja cerkev je vsaj četrta na istem mestu, zgrajena v neobaročnem stilu v letih 1924−28 po načrtih Silvana Baricha (poitalijančeno Baresi, 1884−1958), po rodu iz Podgrada v Istri. Monumentalno zasnovano baziliko krasi 50 metrov visok zvonik z mogočnimi zvonovi. 

Glavna pozornost velja podobi svetogorske Kraljice, vendar so občudovanja vredni tudi izrezljan strop, križev pot, vitraji ... Za glavnim oltarjem je plošča - kalup, ki je služila romarjem prve cerkve, da so si s kruhovo sredico pripravljali spominke. Na pročelju je zgovoren napis Ego autem steti in montem sicut prius (Stojim na gori kakor prej), vzet iz Mojzesove knjige Stare zaveze.

V sklopu cerkve in samostana je Marijanski muzej.

 

Podoba Matere božje

Sedanja bazilika je bila zgrajena leta 1928 po načrtu Silvana Baresija (Baricha). Zasnovana je kot triladijska stavba s prečno ladjo. Dolga je 72, široka pa 22 m. Njena največja umetniška dragocenost je znamenita milostna podoba Matere božje na glavnem oltarju. Cerkev je bila posvečena leta 1544; ob tej priložnosti je oglejski patriarh Marino Grimani podaril cerkvi Marijino podobo, pripisano beneškemu slikarju Jakobu Negrettiju − Palmi Starejšemu (1480−1528). Podoba je bila leta 1717 kronana, zato je svetogorska Marija za vernike – Kraljica.  Podoba sodi med najznamenitejše Marijine podobe v Sloveniji.

 

Prva svetovna vojna

Tudi novejša doba je na tem mestu pustila neizbrisne sledove, ki govorijo o krvavih dneh v preteklosti tega pomembnega kulturnozgodovinskega območja. Prav tu, ob reki Soči, je med prvo svetovno vojno, od 1915 do 1917, potekala soška fronta, ki je za seboj pustila strahotno opustošenje s številnimi človeškimi žrtvami in težkimi posledicami. Novogoriški planinci so na južnem pobočju vzpetine speljali novo markirano stezo, ki v večjem delu pelje po jarkih in skozi kaverne iz prve svetovne vojne.

 

Pešpoti

Sveta Gora je predvsem romarska pot, pa tudi razširjena točka Slovenske planinske transverzale.

Do nje so speljane nekatere pešpoti na Goriškem.

Povezovalna pot treh svetišč je tematska pot, ki med seboj povezuje tri Marijina svetišča: na slovenski strani Sveto Goro nad Novo Gorico, Marijino Celje s Kanalskega Kolovrata ter na italijanski strani Staro Goro nad Čedadom (Castelmonte). 

 

 

kontakt:

Frančiškanski samostan Sveta Gora

Sveta Gora 2, 5250 Solkan

t: +386 (0)5 330 40 20

f: + 386 (0)5 330 40 38

www.svetagora.si

ar©tur