Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Trg Edvarda Kardelja

Trg Edvarda Kardelja je dejansko travnik ob stičišču Kidričeve ulice in Ulice tolminskih puntarjev, ki ga na severni strani zapira občinska palača, na vzhodni pa gledališče in knjižnica. Je idealen prostor za večje prireditve, tako shode kot koncerte.

 

Na nepozidanem vogalu je spomenik ob tisočletnici Gorice kiparja Marka Pogačnika. Na dvoje razrezan kamen ponazarja trenutek, ko je človek zarezal v integriteto pokrajine in zgradil prvo naselje. Leva polovica prinaša prepis darilne pogodbe cesarja Otona III iz leta 1001, ki omenja Solkan in Gorico, desna kozmogram Gorice, izpeljan iz vrtnice. Trni, trdi avtor, simbolizirajo senčno plat prostora, njegovo tragično razklanost, vendar šest cvetnih listov z lahkotnostjo plesa prerašča trnov oklep.

Na ploščadi za stavbo občine se nahaja spomenik prvim graditeljem, mladinskim delovnim brigadam, ki so prišle iz cele Jugoslavije regulirat vodotoke, kopat temelje in gradit prve bloke. Kipar: Zmago Posega. Na Trgu Edvarda Kardelja je še nekaj tematsko nevezanih parkovnih kipov mladih ustvarjalcev: klade Matjaža Počivavška (travnik pred občino), Bor na obali Jakova Brdarja (pred knjižnico) in Brodar duš Mirsada Begića (ob občinski palači).

Kamnita Občinska palača je iz leta 1950. S svojo mirno razsežnostjo vliva zaupanje v oblast, saj že na daleč odseva resnobno mogočnost. Poleg občinskih pisarn od nekdaj gosti še druge službe javne uprave. Projektiral jo je Vinko Glanz (1902–1977), štirje kipi nad vhodom pa so delo Borisa Kalina in ponazarjajo upor (trganje spon), boj, zmago (puška je odložena, vendar je vojak še na preži) in mir (vinogradnik z zaupanjem v prihodnost veže trto). Freske v osrednji sejni Zeleni dvorani, delo Slavka Pengova (1908–88), nizajo prizore slovenske in še zlasti primorske zgodovine.

Goriška knjižnica Franceta Bevka, ustanovljena leta 1949, domuje od leta 2000 v novi stavbi, ki velja za vrhunec arhitekturne govorice Vojteha Ravnikarja (1942–2010). Igrivo zasnovana stavba je v tlorisu kot priprta knjiga, ki preko velikih steklenih površin komunicira z zunanjim svetom. Tu vse napeljuje k misli, da je študij prijetno in kreativno doživetje.

V stavbi opečnate fasade, prav tako delu Vojteha Ravnikarja, se lahko zjočemo ali nasmejemo ob predstavah Slovenskega narodnega gledališča, ki je bilo kot Goriško gledališče ustanovljeno leta 1955. Leta 1969 se je preimenovalo v Primorsko dramsko gledališče, leta 2004 pa je dobilo status institucije nacionalnega pomena in sedanje ime. Gledališki ansambel je šele po štirih desetletjih delovanja dobil primerno velik oder in dvorano, leta 2011 pa je bila dograjena tudi mala dvorana.

ar©tur