Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Kostanjeviški tunel

Tik ob meji pod gričem Kostanjevica potekata vzporedno dva železniška predora, eden služi železniškemu prometu, medtem ko je drugi namenjen sprehajalcem, kolesarjem in rekreativcem. Notranjost slednjega je okrašena z umetniško instalacijo - marjetice, narejene iz plastenk. 

 

Oba predora merita v dolžino 228 m in sta ob vhodu okrašena s stolpiči. Ob zaključku gradnje Bohinjske železnice l. 1906 je bil namreč zgrajen le en predor, drugi je nastal šele v času italijanske okupacije. Uprava italijanskih železnic je skozi drugi tunel, ki ga je zgradila leta 1928, povezala dve goriški železniški postaji na samostojnem tiru: Gorizia Centrale in Gorizia Montesanto (današnja novogoriška železniška postaja).

Železnica je predor uporabljala do l. 1946, potem so ga opustili. Zaradi lokacije predora tik ob meji in t.i. železni zavesi, je bil le-ta strogo varovan. Tunel so uporabljali samo lokalni prebivalci, ki so si skozenj krajšali pot iz zaselka Pristava do Nove Gorice.

Predor je bil v vse bolj žalostnem stanju, dokler ga ni po osamosvojitvi Slovenije lokalna oblast uredila – uredila se je razsvetljava, pešpot in kolesarska pot. Leta 2007, ob 10. obletnici delovanja Mestne galerije Nova Gorica, je notranjost tunela dobila posebno instalacijo. Enolični tunel je spremenil in popestril z novo notranjo podobo Novogoričan Jure Poša, oblikovalec in akcijski umetnik, ki je znan po izvirnih, nenavadnih in ekološko obarvanih kreacijah. Pri svojem delu je uporabljal odslužene plastenke, ki jih je z razrezom pretvoril v cvetlice. V tunelu je tako »zacvetelo« več kot 5.000 belih cvetov marjetic. Snovalec je projekt uresničil v sodelovanju in ob podpori Mestne občine Nova Gorica, Slovenskih železnic, kulturnoumetniškega društva Krea in Mestne galerije Nova Gorica.

(vir: Nova proga, Revija Slovenskih železnic, november-december 2007, str. 36-37)

ar©tur