Nova Gorica Turizem Turistična zveza TIC Nova Gorica +386 5 330 46 00

Šempas

Naselje se v virih prvič omenja okrog leta 1200. Skozi čas se pojavlja pod različnimi imeni Sannd Pass, De sancto Passo, Schoenpass. Od poznega srednjega veka je imel Šempas status župnije. Prej je sodil pod solkansko pražupnijo iz nje pa je bil izločen verjetno že pred letom 1431.

Najstarejši del Šempasa se je razvil okoli protiturškega tabora (Stari grad), ki se je morda razvil iz starejšega srednjeveškega dvorca. Deli naselja v strnjenem vaškem jedru so, Guno, Nova vas in Tabor. Del Šempasa so tudi zaselki: Bočnik, Drašček, Gmajna, Jezero, Tera, Lepenje, Loverčiči, Novi zid, Otava, Podkonče, Potočevo in Pristava.

Iz vasi pelje stara pot čez Vitovlje, preko Krnice v Trnovski gozd imenovana Napoleonova pot. Čukova hiša (danes hišna št. 161) tvori z dvorcem Mainardi (Monardi) in dvorcem plemičev Voccanijev, baročno cerkvijo sv. Silvestra, vaškim jedrom Tabor in zaščiteno kmetijo Potočevo arhitekturno dediščino kraja. (Viri: KOS, MILKO. 1954. Srednjeveški urbarji za Slovenijo: Urbarji Slovenskega primorja.)

Na pobudo Franca Peršiča so se leta 1905 zbrali prebivalci zaselka Guno in se dogovorili, da bodo zgradili vodnjak za potrebe prebivalcev. Vodo so napeljali iz zbiralnika na Mohoračevšču, ki je bil na Peršičevi posesti. Poleg vodnjaka, ki so ga imenovali Brida so zgradili še dve koriti za napajanje živine. Značilnost vodnjaka je glava trubadurja iz 17. stoletja, skozi katerega usta teče voda. Vodnjak je bil obnovljen s projektom »LivingFountins – oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju« v letu 2014.  

V letu 2014 je bila obnovljena kapelica na Gunu. V tej kapelici je bil kip Marije z detetom približno iz leta 1550, ki izhaja iz srednjeveške cerkvice na Cirju (kraj v Šempaskih gmajnah), katero je okoli leta 1790 podrl Jožef II. Kip so vaščani rešili in ga postavili v kapelico, sedaj pa restavriran krasi cerkev sv. Silvestra v Šempasu. 

Predhodnica sedanje cerkve sv. Silvestra je bila srednjeveška cerkev iz 13. stoletja, ki je služila kot grajska kapela plemiški družini Vaccano iz Starega gradu (Tabra). Leta 1780 je Vatikan, zaradi premajhnih prostorov glede na prebivalstvo, staro srednjeveško cerkev dal porušiti, ter na njenem mestu dve leti kasneje (1782) dal zgraditi novo cerkev svetega Silvestra po načrtih arhitekta Micheleja Bona, ki je lep primer baročne arhitekture. Od stare gotske cerkve sta ostala zakristija in zvonik. Vrh zvonika krasijo t.i. gibelinske cine oziroma cine na lastovičji rep (v ustnem izročilu uporabljamo izraz "beneška krona"); to je edini zvonik na tej strani Soče s tako arhitekturo.

Sredi vasi so člani bogate družine Savelli v začetku 19. stoletja sezidali stavbo v meščanskem stilu - Hišo Savelli. Ta hiša se je nekdaj pohvalila s prelepim vrtom v osi fasade. V njej so imeli trgovino in lekarno, nato so leta 1829 odprli šolo in pošto.

Na Librčevi kmetiji se je 2. oktobra 1840 rodil botanik in profesor Franc Krašan, ki je umrl 12. maja 1907 v Gradcu v Avstriji. V Šempasu mu je posvečen trg - Trg Franca Krašana. Na trgu so združeni trije močni elementi: sam trg, obnovljeni vodnjak prestolonaslednika Karola Fran Josipa, ki nas spominja na stoto obletnico I. svetovne vojne, in skulptura Marka Pogačnika, katero je podaril Šempasu, svoji domači vasi. 

Vsako leto v Šempasu poteka dvodnevna prireditev posvečena vinu - Festival vin Šempas - Žlahtna dediščina Slovenije, kjer obiskovalci spoznavajo in se družijo z domačimi, udomačenimi in avtohtonimi sortami vin iz vse Slovenije. (www.festival-vin.si)

V poletnih mesecih pa privabi v vas prireditev Mohorjevo (www.mohorjevo.si).

 

ar©tur